Menu

Ponosni očka slavi diplomo hčerke z Downovim sindromom. To je izjemno navdihujoč trenutek!

Lep dan 24. 3. 2023 ob 17:03

Vsi starši so ponosni, ko njihovi otroci končajo fakulteto – to je ogromen akademski dosežek in vsi ga ne zmorejo doseči. Toda Jay Handlin ima še dodaten razlog za slavje.

 

 

Njegova hčerka Rachel ima Downov sindrom in je ena redkih ljudi z genetsko anomalijo, ki je končala fakulteto.

Ko je ponosni oče srečno novico delil na Twitterju, pa je njegova družina prejela čestitke od več sto tisoč ljudi!

 

 

Downov sindrom pogosto spremljajo različne stopnje motenj v duševnem razvoju.

Veliko študentov z Downovim sindromom pa tako ne izpolnjuje zahtev za vpis na fakulteto.

 

Tudi Rachel in njena družina so se ves čas ukvarjali z ljudmi, ki niso verjeli v njih, vendar to jih ni ustavilo.

 

 

Letos je Rachel Handlin postala ena redkih oseb z Downovim sindromom, ki je izpolnila vse obveznosti.

Diplomirala je iz likovne umetnosti, fotografiranja in medijev na Kalifornijskem inštitutu za umetnost!

 

"Od vseh ljudi z Downovim sindromom na svetu, so tisti, ki so pridobili redno visokošolsko diplomo, dobesedno eden na milijon." so spregovorili o dosežku Rachel.

 

 

Seveda je več ljudi z Downovim sindromom sposobnih tega dosežka, vendar nimajo priložnosti ali sredstev, da bi si ga prizadevali.

 

"Oni so tisti, katerih družine niso dovolile, da bi bila uskračena prihodnost njihovih otrok, ki so se borili z nepoštenimi nasprotji, družbenimi pristranskostmi, nizkimi pričakovanji in sistemi, ki so bili naperjeni proti njim, in nekako uspeli zmagati," je dejal oče Jay.

 

Družina Handlin je Rachel že od malih nog izpostavila svetu »velike umetnoste«.

Vsak dan so podpirali njeno kreativnost in ji omogočali, da se izraža na svoj način.

 

V 9. razredu so ji za rojstni dan podarili digitalni fotoaparat Nikon Coolpix.

In takrat se je zares začela zanimati za fotografijo, vso srednjo šolo je obiskovala tečaje, da je ustvarila svoj portfelj.

 

»Na fakulteti so vsi cenjeni zaradi svoje edinstvenosti. Za Rachel je bilo idealno, da je bila nekje, kjer so jo sodili le po njenih delih« je o šoli povedal Jay.

 

Seveda njeno izobraževanje ni bilo brez izzivov – in Rachel je živela z mamo izven kampusa, da se ji med zaključkom študija ne bi bilo treba ukvarjati z dodatnim naporom učenja samostojnega življenja.

 

Toda nič ne more zmanjšati njenega dosežka in odziv je bil velika podpora.

Jay sporoča še to, da je že skrajni čas, da začnemo na vse invalide gledati na povsem nov način.

 

 

 

KOMENTARJI