Pismo bodoče mamice: Zakaj bom mojo hčerko učila, naj v življenju ne čaka na nikogar ...
Lep dan
27. 3. 2019 ob 15:22 To je pismo mame svoji bodoči hčerki. Razkriva globino materinske modrosti, ki lahko pride marsikateri sedanji in bodoči mamici. Razmislite.
Foto: arhiv Sydney Davis
Sydney Davis je napisala pismo svoji bodoči hčerki.
Objavila ga je na spletu in poželo je veliko pozornosti.
V njem je skritih veliko modrosti, ki nas jih uči življenje.
Preberite:
»Čistost obstaja v mnogih oblikah.
Nikoli nisem bila naklonjena ideji, da bi imela otroke
(moja mama se ne strinja z mano)
Ampak, če bi imela otroka, bi imela hčerko.
Naučila bi jo, da v življenju ne čaka.
Na nikogar.
Rekla bi ji, da ne čaka, da pride fant, ki jo bo odrešil.
Želela bi si, da bi jo naučila, da družba zgolj poskuša prepričati ženske, da potrebujejo moške, da se počutijo popolne, in da je to velika debela, grda laž.
Da je preveč polna globine in iskrenosti, da bi se igrala "neumno" za nekoga, ki je pravzaprav negotov.
Ne bi ji dovolila, da bi odraščala z mentaliteto »spalne lepote«, da bi razmišljala in pričakovala, da bi se nekdo zaletel v njo, da bi jo zbudil.
Povedala bi ji, da je že budna in da je polna ognja.
In potem bi ji povedala, da ko bo imela nekaj fantov, ki so poskušali potrkati na njena vrata in ji ni uspelo, da bo enkrat prišel pravi.
Ko bo imela takšne izkušnje, mora razumeti čustveno čistost.
Vedeti mora, da obstaja čistost v mnogih oblikah in da je čustvena čistost enako pomembna kot fizična čistost.
In potem bi me verjetno vprašala:
"Mama, kaj je čustvena čistost?"
Rekla bi:
"Draga moja, čustvena čistost pomeni, da veš, kdo si in kaj hoče tvoje srce.
Medtem ko veš, kaj hoče tvoje srce, vedoč, da imaš nadzor nad svojimi občutki. To je občutek, ko te čustva ne posedujejo. Ti jih imaš pod nadzorom."
Povedala bi ji, da ji ni potrebno skrivati svojega pravega jaza, da bi ugajala drugim.
Povedala bi ji, naj zbira svoje vire moči, poišče nasvete od mentorjev in bližnjih prijateljev, nato pa se bojuje za tisto, kar hoče.
Povedala bi ji, da jo svet čaka že od začetka.
Šla bi z njo pred ogledalo v kopalnico, kot je moja mama naredila z mano, in bi ji ponavljala znova in znova, da ima rada sebe in stvari, ki so ji všeč, čeprav mi takrat verjetno ne bo verjela.
To mora slišati in poskrbela bom, da bo temu tako.
Po pogovoru bi jo objela in ji rekla:
»Svet je tvoj. Pojdi ga raziskovat. Ves čas bom na tej poti tako ali drugače s tabo.«
KOMENTARJI