Menu

Mamica fantka avtista iz Prekmurja prosi za pomoč: Srce se mi para, ko ga gledam ...

Lep dan 21. 1. 2019 ob 15:08
Ponovno se na vas obračamo s prošnjo za pomoč, tokrat fantku iz Prekmurja, ki se vsakodnevno sooča z avtizmom. To za starša predstavlja velik finančni zalogaj, zato se je mamica odločila svojo zgodbo tudi javno deliti in prositi za pomoč. 
 
 
Če se le da, vas prosimo, da družini pomagate na tak ali drugačen način.
 
Spoznajte njihovo življenjsko zgodbo, ki jo je opisala mamica Monika Lebar:
  
"Sem mamica dveh sinov in prvorojenec je avtist. 
 
Foto: Pomurec.com
 
 
Kot vsak mlad par sva si tudi midva z mojim partnerjem želela ustvariti dom in družino. 
 
Kupila sva hišo v Bratoncih v Prekmurju in kmalu ugotovila, da pričakujeva najinega prvega otroka. 
 
Ne znam opisati veselja in sreče, ki sem jo občutila ob tem, da bom prvič postala mamica. 
 
Imela sva dom, dobila bova otroka. 
 
 
Najine sanje so postale resnične, vendar se nama je že po treh letih sesul svet, ko smo izvedeli, da je najin sin avtist. 
 
V moji glavi so odmevale besede vaš otrok je avtist in vprašanja zakaj? 
 
Zakaj? 
 
Zakaj prav moj otrok?
 
Vprašanja, ki mi niso pustila spati marsikatero noč.
 
Pri treh letih je Inay dobil potrjeno diagnozo AVTIZEM. 
 
Foto: osebni arhiv Monike Lebar
 
In takrat začneš borbo sam s sabo, boriš se zase in za svojega otroka, ki ti pomeni vse na svetu. 
 
Glede besede avtist sem bila popolnoma nevedna, zato je takoj za dnevi joka prišel za mano tisti adrenalin, ki te žene naprej, kajti upaš, iščeš in si želiš najti rešitev.
 
Po brskanju na spletu sem ugotovila, da v Trbovlju deluje Društvo za avtizem DAN, kjer sem prejela prve informacije o tem, da v Ameriki ter Avstraliji delajo preiskave las in urina, s katerimi pridobijo celotno sliko telesa. 
 
Ker sva s partnerjem hotela za svojega sina najti rešitev, sva se podala na to pot in čeprav je bilo vse samoplačniško sva vztrajala ter se odpovedovala marsičemu.
 
 
Živela sva za sina, njegovo zdravljenje. 
 
Najino življenje se je vrtelo v krogu. 
 
Iščem rešitev, iščem denar in poskušam ostati pozitivna.
 
Takoj po prvih rezultatih so nama priporočili dieto, ki naj ne vsebuje kazeina ter glutena. 
 
Okvirno smo za vse te preiskave, prehrano in terapije letno odšteli 10.000 evrov.
 
Sčasoma so najini prihranki začeli kopneti, dobila sva še enega otroka. 
 
Jaz sem ves svoj čas posvetila novorojencu ter Inayu, ki me potrebuje bolj kot zdrav otrok. 
 
Da lahko preživimo in Inayu kupimo vse, kar potrebuje za svoje zdravljenje dela, partner dela v Avstriji.
 
 
Kot vsaka mama se borim iz dneva v dan. 
 
Ne mine dan, da ne bi potočila solz. 
 
Vsak dan znova mi roji po glavi, zakaj ravno moj otrok?
 
Srce se mi para, ko ga gledam in se vprašam, kakšno življenje ga čaka? 
 
Boli me, da je moj otrok drugačen, vendar zaradi tega moja ljubezen ni nič manjša.
 
Morda sem ravno zaradi tega postala močnejša oseba, oseba, ki se bori za svojega otroka. 
 
Težko mi je, ker vem, da bo vedno drugačen, vendar bo morda zaradi tega najin odnos globlji.
 
Živimo iz dneva v dan, veselimo se vsakega napredka. 
 
 
Foto: Pomurec.com
 
Srce mi poskoči, ko mi vzgojiteljice v vrtcu Beltinci povedo, da je ustvaril kaj novega in da ni bil moteč za druge ter je bil priden. 
 
Težko je, vendar se moramo boriti vsak dan, vsak dan sproti in zaradi tega sem pripravljena stopiti iz svojih okvirjev in prositi za pomoč.
 
Če bi lahko, če bi zmogli sami, bi bilo življenje drugačno.
 
Imam otroka, ki je avtist, ki potrebuje zdravljenje in finančno nama več ne uspeva.
 
Zato bom dvignila glavo in vas prosila vse, ki lahko, da nam pomagate, da se bomo lahko borili naprej, da bo moj sin dobil vso potrebno oskrbo.
 
Težko je prositi, vendar bom za svojega sina storila vse, tudi prosila, če vem, da mu lahko pomagam sploh zdaj, ko po izvidih vidim, da gre Inayu hitro na bolje.
 
Hiša, v katero smo se vselili polni upov na srečno brezskrbno življenje, nam je postala ovira pri našem avtističnem otroku, saj imamo ogromno stopnic, ki pa so nevarne za vsakdan našemu otroku. 
 
S partnerjem sva se odločila, da hišo prodava in narediva dom brez stopnic, brez ovir za Inaya. 
 
Tako bo lahko tekal in se igral brez tega, da bi vsakič okamnela v strahu, da bo padel.
 
Naše življenje ne teče, kot sem sanjala v mladosti, ampak je pot dosti bolj vijugasta in dosti težja, kot bi si želela. 
 
Vsi si želimo zdrave otroke, vendar sem jaz mamica otroka z avtizmom, ki potrebuje pomoč zato prosim vse, ki ste pripravljeni pomagati, da nakažete denar kot honorarno pomoč na:
 
 
TRR: SKB SI56 03125-1000857970
Inay Horvat
Bratonci 150a, 9231 Bratonci 
 
 
Mi kot družina ter jaz kot mamica otroka z avtizmom, se vam pa iz srca zahvaljujemo. 
 
Bog vam poplačaj za vsak vaš dar. 
 
Posebna zahvala gre vsem, ki ste mi v težkih trenutkih namenili spodbudne besede ter moji celotni družini za vso pomoč in podporo brez vas ne bi zmogla!!!
 
HVALA ZA POMOČ, HVALA ZA RAZUMEVANJE TER HVALA, DA STE Z NAMI."
 
Monika Lebar, mamica otroka z avtizmom
 

 

Smo ti všeč?


x Zapri