Z možem in sinom je šla v McDonalds. Za njimi sta stala brezdomca in vsi so ju ignorirali, potem pa mama stori nekaj ganljivega ...
Lep dan
25. 5. 2018 ob 13:59 Poslanstvo mame je brezmejno. Velikokrat od njih pričakujemo preveč, toda velikokrat so sposobne dati toliko ljubezni, kot je ne more nihče drug. To vam bo dalo misliti.
Mamica je pokazala, kaj pomeni deliti ljubezen. Naj nam bo za vzor! ❤👩❤👨
To je zgodba mamice, ki je bila tik pred tem, da opravi še svoj zadnji izpit pred diplomo.
Njena zgodba gre takole:
»Sem mamica treh otrok, starih 14, 12 in 3 leta.
Nedavno sem diplomirala.
Zadnji izpit, ki sem ga opravila, je bila sociologija.
Moja predavateljica pri tem predmetu je resnično lahko za veliko inspiracijo vsem.
Kot zadnjo nalogo v sklopu izpita nam je naložila projekt, imenovan »Nasmeh«.
Študentom nam je naročila, da gremo med ljudi, se vsaj trem ljudem nasmejemo in potem beležimo reakcije teh ljudi.
Sem zelo prijazna oseba in veliko se smejem.
Mislila sem, da bo to lahka naloga zame.
Ko smo dobili to zadolžitev na fakulteti, sem se z možem in najmlajšim sinom odpravila v McDonald’s.
Stali smo v vrsti, ko so se nenadoma vsi ljudje začeli obračati, vključno z mojim možem.
Sama se nisem premaknila niti za milimeter.
Dajati me je začela stiska, kaj se dogaja.
Vohati sem začela neprijeten vonj, zelo je smrdelo.
V vrsti sta stala dva brezdomca.
Ko sem pogledala prvega, ki je bil manjši, se mi je smejal.
Njegove čudovite modre oči so bile polne božje svetlobe in sprejemanja.
Rekel mi je: »Želim vam lep dan.«
Medtem je štel tistim nekaj centov, ki jih je imel pri sebi.
Drugi brezdomec je stegoval roke proti prvemu in dojela sem, da je v duševnih stiskah.
Tisti prvi brezdomec je bil njegovo odrešenje, upanje, opora.
Komaj sem zadrževala solze.
Mlada dama za naročniškim pultom ju je vprašala, kaj bi naročila.
Prvi je odgovoril: »Kava je vse, kar pogrešam.«
Morala sta nekaj naročiti, da sta lahko bila tam na toplem.
Opazila sem, da so vsi ljudje tam stremeli vame, kaj bom storila.
Nasmehnila sem se in mladi dami za naročniškim pultom naročila, da mi da še dva dodatna zajtrka.
Oba pladnja sem odnesla do brezdomcev in ju položila na mizo, kjer sta sedela
Stisnila sem hladno roko enemu od njih.
Pogledal me je s solzami v očeh in mi dejal:
»Hvala.«
S solzami sem se vračala k mizi, kjer sta sedela moj mož in sin.
Ko sem se vsedla, se je moj mož nasmehnil.
Prijeli smo se za roke in vedeli, da je bil to trenutek milosti.
Nismo neki cerkveni ljudje, toda v nekaj verujemo.
Ta dan sem dojela bistvo božje ljubezni.
Naslednji dan sem šla na fakulteto.
Oddala sem moje vtise o projektu.
Ko je profesorica prebrala, kar sem doživela, me je prosila, če lahko to zgodbo deli s celotnim razredom.
Diplomirala sem z najboljšo možno lekcijo, ki sem jo lahko prejela:
BREZPOGOJNO SPREJEMANJE.
Veliko ljubezni je v tej zgodbi.
Naučite se imeti radi ljudi in uporabljati stvari, ne ljubite stvari in uporabljajte ljudi.«
Delite tole zgodbo med vse, delite ljubezen in širite dobro.
KOMENTARJI