Menu

Spoznal jo je na kratko leta 1972... Nikoli več je ne bo videl...

Lep dan 23. 6. 2017 ob 0:00

Njegovo sporočilo za njo 43 let pozneje me je polilo s kurjo poltjo. Tole je Boston pomeni »zgrešeno povezavo« objavo na Carigslist zaradi ženske, ki jo je spoznal na novo leto 1972..

Bilo je prelepo, da tega ne bi delil, in velik opomin, da nikoli ne veš zakaj so ljudje, ki jih spoznaš tam...

"Spoznal sem te v dežju na zadnji dan l 1972, na sam dan, ko sem sklenil, da si bom vzel življenje.

Teden prej, na nalogi Richarda Nixona in Henryja Kissingera, sem letel štiri b-52 nad Hanoi.

Odvrgel sem oseminštirideset bomb. Koliko domov sem uničil, koliko življenj končal, ne bom nikoli vedel.

Ampak v očeh mojih nadrejenih, sem služil svoji domovini z ponosom, in bil sem častno odpuščen z odlikovanji.

In tako nekega jutra na dan novega leta,

sem se znašel v praznem studijskem apartmaju na ul. Beacon in Hereford s petino Tennessee viskija in

kančkom sramu, ki je bival v moji duši.

 

Vir: Craigslist

 

Ko je bila steklenica prazna, sem se napotil proti vratom in si zaobljubil, da ko se bom vračal,

bom pobral Smith & Wesson model 15 (pištola) iz omare in si zadal dopust kot mi pripada.

Hodil sem mnogo ur. Potepal sem se okoli Fenwaya preden sem se odtresel nazaj mimo Symphony Hall in proti Trinity cerkvi.

Potem sem romal skozi vsakdanje, povzpel se na grič z zlato kupolo,

in se odpravil v očarljiv labirint na Hanover ulici.

Ko sem prispel do obalnega predela, se mi je odprlo ogljeno črno nebo in pršenje se je spremenilo v ploho.


 

Ta ploha se je hitro spremenila v naliv.

Medtem ko so drugi pešči iskali zavetišča, sem se pognal v dež.

Mislim, da sem mislil, ali bolje povedano upal, da mi bo dež opral madeže krivde, ki so se oprijeli mojega srca.

Ni jih, seveda, zato sem se odpravil nazaj v stanovanje. In potem sem zagledal tebe.

Našla si si zavetišče pod balkonom od Old State House...

Oblečeno si imela svečano obleko, katera se mi je zdela istočasno sijajna in smešna.

Tvoji rjavi lasje so bili počesani na desno stran tvojega obraz. In galaksija peg je počivala na tvojih ramah.

Še nikoli nisem videl nekaj tako lepega.


Ko sem se ti pridružil pod balkonom, si me gledala z svojimi velikimi zelenimi očmi,

in videlo se je, da si bila jokala. Vprašal sem te če si ok. Odvrnila si, da si že videla boljše čase.

Vprašal sem te če bi šla na skodelico kave. Odgovorila si samo če se ti pridružim.

Preden sem se lahko nasmejal si me zgrabila za roko in pohitela z menoj skozi Downtown Crossing v Neisners.

Sedla sva ob pult tiste poceni trgovine in se pogovarjala kot stara prijatelja.

Smejala sva te prav tako kot se žalostila in priznala si mi, da si zaročena z moškim katerega ne ljubiš.

Bančnik iz linije Bostonskega plemstva. Cabot ali mogoče celo Chaffee.

Kakorkoli že, njegovi starši so priredili zabavo na pričakovano se novo leto. Zato torej obleka.

Kar se mene tiče, sem delil več o sebi kot pa bi si lahko tistega časa predstavljal.

Nisem omenil Vietnama, ampak imam občutek, da lahko vidite, da divja vojna v meni.

Tvoje oči me niso pomilovale, in zato sem te ljubil.


Po približno eni uri, sem se opravičil, da grem na stranišče.

Spominjam se kako sem se posvetoval z mojim odsevom v ogledalu.

In se spaševal ali te naj poljubim, če ti naj povem kaj sem naredil iz kabine bombnika teden prej,

če naj se vrnem k Smith & Ewsson, ki je čakal name.

Končno sem se odločil, da sem nevreden oživljanja, katerega mi je ponujal neznanec v Teal Ball Gown in da,

obrnem hrbet tako sladkemu naključju , kar bi bilo prav sramotno.

Na poti nazaj k pultu mi utripalo srce v prsih kot če bi jezen sodnik tolkel z kladivom in s kančkom prihodnosti na mislih.

Ampak, ko sem prispel do stolov, te več ni bilo. Nobene telefonske številke. Nobenega datuma. Nič.

Kako čudno se je najino srečanje začelo se je tudi končalo.

Bil sem totalno na dnu. V Neisners sem hodil nazaj vsak dan celo leto, ampak nikoli več te nisem videl.

Ironično, mučitev tvoje zapustitve mi je pomagalo prestati samopomilovanja,

in pogled na samomor je postajal vse manj privlačen kot pa pogled kaj se je zgodilo v tisti restavraciji.

Po resnici povedano, nikoli se nisem nehal o tem spraševati.


Danes sem star mož, in pred kratkim sem prvič povedal tole zgodbo nekomu, prijatelju.

Svetoval mi je naj grem na Facebook. Odgovoril sem mu, da ne vem nič o Facebooku,

in vse kar sem vedel o tebi je bilo tvoje ime in da si nekoč živela v Bostonu.

In tudi če bi po kakšnem čudežu naletel na tvoj profil, nisem siguren, da bi te prepoznal. Čas je krut.

Ta isti prijatelj je imel posebej sentimentalno hčerko.

Ona je bila tista, ki me je pripeljala sem na Craigslist in Missed Connections.

Ampak ko vržem tale digitalni kovanec v vodnjak za želje tega kozmosa, s

e mi je posvetilo po miljonih kaj-če iz izgubljenega spanca, da to srečanje ni bilo zaman.

Poglej v teh vmesnih 42 letih sem živel dobro življenje. Ljubil dobro žensko. Vzgojil dobrega moškega.

Videl sem svet. In si oproščam. In ti si bila vir vsega tega.

Vdihnila si mi duha v pljuča nekega deževnega popoldneva, in sploh si ne moreš predstavljati moje hvaležnosti.

Imel sem in prestal težke dni. Moja žena je umrla pred štirimi leti.

Moj sin leto pozneje. Veliko sem jokal. Včasih od samote, včasih sam ne vem zakaj.

Včasih še vedno voham dim nad Hanoi. In potem dobim večkrat na leto darilo.

Nebo se bo stemnilo in oblaki bodo zakrili sonce in padal bo dež. In jaz se bom spominjal.

Kjerkoli si bila, kjerkoli si, in kamorkoli greš vedi tole: vedno boš ob meni."

 

KOMENTARJI