Menu

Zakaj moderne zveze dandanes propadejo tako zlahka?

Lep dan 3. 1. 2017 ob 12:52

To je razmišljanje moškega, ki meni, da je dandanes vse skupaj postalo preveč instantno. Plačujemo davek hitrega življenja ali prevelikih pričakovanj? Razmislimo o zapisanem. In predvsem - delujmo drugače. 

Povzemamo razmišljanje Ankusha Bahagune, ki se je v tem tekstu dotaknil izjemno pereče moderne problematike.

Izgleda kot da so moderne zveze postale instantne, kar se odraža tudi na družbi. Kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej?


To je razmišljanje Bahagune: 

Zakaj so odnosi dandanes tako zapleteni?

Zakaj nam ne uspe v ljubezni, kljub temu, da si tega želimo? Zakaj smo ljudje naenkrat postali tako nesposobni?

Smo resnično pozabili, kako ljubiti? Ali še huje, smo pozabili, kaj je ljubezen? 

Nismo pripravljeni na žrtvovanje

Nismo pripravljeni na žrtvovanje, kompromise in brezpogojno ljubezen. Nismo pripravljeni vlagati vsega, kar je potrebno, da odnos deluje.

Želimo, da je vse enostavno in hitro obupamo, ponavadi se to zgodi, še preden ljubezen zraste. 

To, kar iščemo, ni ljubezen, ampak hrepenimo po razburjenjem in vznemirljivem življenju! 

Želimo, da nekdo z nami gleda film, želimo spremstvo za zabavo, ne pa nekoga, ki nas razume tudi v naših najtežjih trenutkih.

Potopili smo se v hitri vrvež mestnega življenja, ki ne pušča dosti prostora za ljubezen. 

Nimamo časa, da bi se imeli radi, nimamo potrpljenja, da bi se ukvarjali z odnosi. 

Smo zaposleni ljudje, ki lovimo svoje materialistične sanje in v njih ni možnosti za ljubezen. 

Iščemo instant rešitve in zdi se, da ni nič vredno našega časa in potrpežljivosti - tudi ljubezen ne. 

 

Iščemo popolnost 

Raje bi porabili eno uro časa s stotimi ljudmi, kot z eno. Smo »socialni«. 

Več nam pomeni spoznavanje ljudi, kot pa to, da bi jih bolje spoznali. 

Smo pohlepni, želimo imeti skoraj vse. 

Pripravljeni smo stopiti v odnos z nekom in v trenutku izstopiti, v primeru, da smo našli nekoga boljšega.

Ne želimo, da bi iz te osebe potegnili najboljše. Ker hrepenimo po popolnosti, smo na koncu razočarani nad vsem.


Ko tehnologija nadomešča stike 

Tehnologija se nam je tako približala, da nam ne pusti niti dihati. Naša fizična prisotnost je tako nadomeščena z besedili, glasovnimi sporočili, snapchati in video klici. 

Tako ne čutimo toliko potrebe, da preživimo več časa skupaj. Drug drugega imamo že dovolj, povedali smo si že vse.

 

Strah pred stalnostjo 

Smo generacija t.i. »wanderers ali wanderlust«, ki ne bi ostanejo na enem mestu predolgo.

Pred zavezanostjo in predanostjo imamo kar fobijo in ne želimo, da se naše življenje umiri ali pade v rutino. Že misel na to je strašljiva! 

Ne moremo si predstavljati, da bi bili z eno osebo do konca svojega življenja in preziramo stalnost. Radi verjamemo, da smo »drugačni« od ostalih.

 


Spolnost za eno noč

Smo generacija, ki se ima za »spolno osvobojeno«. Z lahkoto ločimo seks od ljubezni, no, ali vsaj tako mislimo.  

Smo »hook –up« - »break –up« generacija . Najprej seksamo in se nato odločimo, če želimo ljubiti nekoga.

Seks je preprost, lojalnost ne. To je začasna izpolnitev vsega, kar potrebujemo. Seks zunaj razmerja ni več noben tabu. 

Obstajajo odprti odnosi, prijatelji zaradi koristi, seks za eno noč, brez kakršnihkoli omejitev. 

Z vsem tem smo pustili zelo malo manevrskega prostora za ljubezen v našem življenju.

 

Kako noro ljubiti? 

Smo preveč praktična generacija, katere razmišljanje izhaja predvsem iz logike. Ne vemo več, kako je noro ljubiti. 

Ne bi potovali na drug konec sveta, samo da vidimo svojo ljubljeno osebo, ampak bi se raje razšli, ker je predaleč. 

Ker je tako bolj enostavno. Smo preveč razumski za ljubezen. 

 

Prevladuje strah

Strah, da se zaljubimo, strah, da se zavežemo, strah, da zveza ne uspe, strah, da bo naše srce zlomljeno. 

Zato raje ne dovolimo nikomur vstopiti v naše srce in ljubiti brezpogojno. 

Prežimo izza zidov, ki smo si jih sami postavili in iščemo ljubezen, hkrati pa bežimo pred tem, da bi jo zares našli. 

Ne želimo biti ranljivi. 

Nočemo, da bi se kdo dokopal do naše duše, zato smo raje nedotakljivi.

 


Razmerje nimajo več prave vrednosti. Izpuščamo tiste prave ljudi iz svojega življenja, zaradi veliko ostalih »rib v morju«. 

Na tem svetu ne obstaja nič, kar bi bilo nemogoče osvojiti. 

Pa vendar je tako težka ta tekma ljubezni, ki je eden najbolj osnovnih človeških nagonov.

Kakšno je vaše mnenje o tej problematiki?

Zapišite ga spodaj v komentarjih ...

KOMENTARJI