Menu

Triletna hčerka me je vprašala: »A veš, zakaj je Bog tako dolgo čakal, da ti da otroka?«

Lep dan 14. 12. 2016 ob 12:33

Ko sem belila garažo, mi je hčerka pomagala in na steno narisala mavrico. Ob tem je dejala, da je vesela, da ji je Bog namenil mene za mamico. 

Nisem bila pripravljena na to.

»Kaj!?«, sem jo vprašala, da bi se prepričala, da sem prav slišala.

Stavek je želela, ponoviti, vendar se je nekoliko zapletla.

Solze so mi zalile oči.

Nato je molila: »Bog, hvala ti za mamico in zame. In hvala, da mi mamica pripravi zajtrk.

Hvala ti, da bova naredili bučkine testenine. 

Foto: Faith It

Upam, da bodo okusne. Bog, ti misliš, da bodo?«

Nato je odprla oči in nadaljevala z risanjem po steni.

Še vedno so mi tekle solze in v grlu se mi je naredil velik cmok.

Le od kod je vzela te besede?

Ima komaj tri leta… in ni se mi niti sanjalo, da je njeno majhno srčece tako polno ljubezni.

Prijazno sem se ji zahvalila: »Tudi jaz sem tako vesela, da mi te je Bog dal za hčerko.

Če ne bi imela rok, polnih barve, bi jo takoj objela.

 

»Mama, si mogla dolgo čakati name?«, me je vprašala.

(Zgodbo sem ji že mnogokrat povedala, a jo je želela ponovno slišati.)

Rahlo sem se ji približala.

Povedala sem ji, da sem zelo dolgo čakala in znova in znova prosila Boga, da mi da otroka.

Toda moje prošnje dolgo ni uslišal.

Ko pa sva z očkom izvedela, da te nosim v trebuhu, sva bila neizmerno srečna.

Nato me je vprašala, če vem, zakaj mi Bog tako dolgo ni dal otroka.

Vprašala sem jo, zakaj.

Rekla mi je, da "jo je delal".

Pogledala sem jo v njene globoke, modre oči, ki so bile v nekem drugem svetu, medtem ko so njeni lasje narahlo padali čez rame.

V tem trenutku je izgledala, kot bi imela tisoč let.

»Delal me je.«

In ta odgovor je bil dovolj.

Moje srce se je uglasilo z resnico."


Komentarji

Komentiraj

Prijavi se ali komentiraj kot gost:
Smo ti všeč?


x Zapri